9. 03. 2008
Ker Bosanci ne vedo, kako naprej, sva z našim ljubljenim predsednikom dobila nemogočo nalogo: priti na simpozij o potapljanju v BiH z naslovom Kako dalje. Naloga je bila preprosta: predstaviti delo IAHD Adriatica v Sloveniji in na Hrvaškem (g. I. Čukušić je bil zaradi snega zadržan), midva pa še nisva vedela, če sploh prideva do Neuma.
Sneg pada pri nas v Evropi, tudi Hrvati so ga dobili, in se hvalijo: Dao nam ga Bog. Tudi bosanci ga imajo, pa se ne hvalijo, ker z njim nič ne zaslužijo ... Tako sva z ljubljenim predsednikom po dolgih devetih urah vožnje s kratkimi, malo krajšimi in zelo kratkimi postanki, da ne omenjam obilaznice od ene ure za 13 km poti, vsa izmučena prispela ravno na večerjo polno kropirja in blitve. Takoj je sledil začetek simpozija v vlogi predsednika BiH RS, ki lahko govori sedem ur brez prestanka ne glede na to, če ga kdo razume ali ne, vsi mu ploskajo. Radi bi združili vse klube na teritoriju države v eno potapljaško zvezo z enim vodstvom in enim programom, za kar je žal še vedno preveč razlik. Upajo, da jim bo uspelo v roku leta ali dveh. Sledil je odprt pogovor ob znani domači besedi (ajde ba pričaj sad, jebo ga ti, šta se usro ...) in noč je bila prekratka - vsaj na eni strani.
Drugi dan simpozija se je začel z dolgim uvodnim govorom predsednika potapljške zveze BiH in predstavitvijo vseh klubov v regiji. Med popoldanskim odmorom smo se potopili v bosanskem morju. Kljub lepemu sončnemu vremenu smo zmrzovali na globini 17 m. Preplašeni kovač je odplaval na Hrvaško, ki pa res ni daleč.
Za popoldansko predavanje in predstavitev je naš ljubljeni predsednik požel ogromen aplavz, tako da je bilo nerodno celo predsedniku organizacijskega odbora, ker takšnega aplavza ni dobil njihov predsednik. Po obilni blitvi s krompirjem za večerjo in prstaci za sladico je ostal le še nočni počitek.
Nedeljski pozdrav s prijaznimi gostitelji Šemsudinom, Rusmirom in s Sejom na čelu s povabilom na rafting na reko Uno pri Bihaču v mesecu juliju, sva odrinila snegu naproti. Po poti, ki je ne najdete na karti (kjer je volk domača žival), sva rabila zopet devet ur za povratek v EU, res pa je, da sva se še kepala, malo fotografirala in seveda dobro malicala, tako da je pot hitro minila naporno, a lepo.
Pomočnik narodnega heroja v. vod Ž. Srečković - Stari
Production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.