ARHIV NOVIC & FILMOV

Projekti 2003

16. 10. 2003

Projekti v letu 2003
V letu 2003 se je uspešno izšolala prva skupina potapljačev s posebnimi potrebami, ki je tečaj zaključila s izpiti v Piranu.
 
V februarju je bil izpeljan drugi mednarodni simpozij, na katerem je bil ustanovljen tudi  regijski center IAHD Adriatic in izšolani prvi inštruktorji in asistenti.
 
V jeseni je pričela s tečajem druga skupina potapljačev s posebnimi potrebami - paraplegikov, prav tako so se potapljanja in vaj udeleževali že izkušeni potapljači prve skupine.
 
O nas na spletu in časopisu: http://www2.arnes.si/~ljdpar1s/izziv-7a.html : TELO LAHKO KOT PERO. Potapljanje je zaradi svoje specifike zelo primerno tudi za invalide, predvsem kot del celostne rehabilitacije. Potapljanje z jeklenkami na stisnjen zrak je dolga leta veljalo le za šport izbrancev, tistih najbolj pogumnih. Z razvojem opreme in tehnike potapljanja pa je ta dejavnost postala dostopna skoraj vsem, od lani v Sloveniji tudi ljudem s posebnimi potrebami, invalidom različnih težavnostnih kategorij.
Plavalni klub Slovenske Konjice in Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske na čelu z Janezom Hudejem je že lani organiziralo prvi potapljaški tabor za invalide, resno ukvarjanje s to dejavnostjo pa so napovedali na prvem simpoziju o potapljanju ljudi s posebnimi potrebami v Zrečah. Iniciativni odbor srečanja so sestavljali fiziatrinja Blanka Mežnar-Mikl, dr. med. spec., anestiozolog Boris Erak, ortoped Sašo Pucer, dr. med. spec., Andrej Brodarič, dr. med. spec. (CMAS inštruktor P-3), in Branko Ravnak (CMAS inštruktor P-3). Na posvetu so sodelovali predstavniki različnih invalidskih organizacij, predsednik Slovenske potapljaške zveze doc. dr. Mitja Slavinec, direktor DAN v Sloveniji prof. dr. Igor Mekjavič in drugi. Mednarodno zvezo za hendikepirane potapljače (IAHD), ki jo vodi Class Brouwer, pa je zastopal edini potapljaški inštruktor, ki je tudi sam na vozičku, Škot Frazer Bathgate. Na simpoziju so najprej predstavili slovenske poglede na potapljanje invalidov, Frazer pa je spregovoril o tujih izkušnjah. Kasneje so vse skupaj tudi praktično preizkusili v zreškem bazenu.
Eden od pobudnikov aktivnosti Branko Ravnak je povedal, da so aktivnosti za potapljanje invalidov v Sloveniji začeli na njegovo pobudo (ima namreč sošolca paraplegika) in osnovali iniciativno delovno skupino v sestavi Ravnak, Erak in Mežnar. Prvo srečanje so načrtovali že lani, vendar je zaradi višje sile (smrt) odpadlo, kasneje pa so v Pirovcu organizirali tabor treh paraplegikov in enega tetraplegika, z življenjem v hiši ob morju in na barki ter s potapljanjem, ob spremstvu skromne ekipe treh potapljačev in dveh zdravnikov. Program so nadaljevali v jesenskih mesecih v zreškem bazenu. Ravnak, Mežnarjeva in Erak pravijo, da je potapljanje praktično le eden izmed programov za celostno rehabilitacijo invalidov, model pa je nekako sestavljen iz treh enostavnih sklopov: potapljanja kot terapije in dela rehabilitacije, potapljanja kot rekreacije in dela celostne rehabilitacije ter šolanja potapljačev za delo z ljudmi s posebnimi potrebami, inštruktorjev in sopotapljačev. Njihove želje so, da bi skupaj s potapljaškimi klubi in zdravilišči organizirali podobne centre, kot je v tem trenutku že v Zrečah. Na tak način bi potapljanje naredili dostopno vsem invalidom.
Inštruktor IAHD Frazer Bathgate je poudaril, da je to edini šport, s katerim se lahko ukvarjajo invalidi s povsem identično opremo kot zdravi. Povedal je, da je dejavnost primerna za vse kategorije invalidov, zaradi varnosti pa pogojno omejujejo potapljanje, na primer, epileptikov. Potopi invalidov so omejeni na 15 do 18 minut, začetniške tečaje izvajajo v bazenih, kasneje pa se potapljajo tudi v odprtih vodah. Zelo pomembno je šolanje inštruktorjev in še posebno spremljevalcev, kajti pri potapljanjih, na primer z ladje, je občasno treba uporabljati improvizirana sredstva in prijeme, s katerimi omogočijo invalidu spust v vodo.
Dr. Igor Mekjavič je predstavil pozitivne vplive povečanega pritiska na invalide. Vsekakor je po mnenju vseh udeležencev posvet prvi veliki korak k temu, da bodo tudi slovenski invalidi lahko doživeli slast lebdenja na nitih vzgona v vodi, medija, v katerem telo pristane lahko kot pero in tudi zato omogoča invalidom, da laže premagajo določene fizične ovire svojega telesa. (Dnevnik, februar 2003)