30. 04. 2010
Vulkanski prah kljub črnim napovedim ni preprečil generalne skupščine CMAS v Rimu konec letošnjega aprila.
Skupščina je potekala bolj ali manj brez velikih pretresov in je prinesla nove poglede na prihodnost, ki čaka CMAS. Novo vodstvo s starim predsednikom in novi, pa vendar ne dokončno novi, generalni sekretar so nakazali, kam želimo pluti v naslednjih letih, ki nas ločijo do volilne skupščine. Precej nelagodja je povzročila izjava vladajočih, da je upravni odbor prevelik in da bo treba misliti tako kot je tem časom primerno – recesijsko in ga malo zmanjšati. Vsem je bolj ali manj jasno, da je to že za nekaj dobro, vendar se sprašujemo, kdo bo tisti, ki se bo pustil »zmanjšati« prostovoljno.
V nadaljevanju smo poslušali poročila komitejev in tisti, ki imajo boljši sluh, so lahko slišali, da potapljanje v prihodnosti, in vedno bolj tudi danes, pripada tistim, ki imajo denar in da drugače pač ne more biti. Bo že držalo, bi rekli bratje Butalci, saj več glav ve več kot ena sama.
Glasovanje je potekalo po ustaljeni praksi, kar pomeni, da so Danci glasovali za Slovence, kljub temu, da bi lahko Slovenci glasovali za Slovence, ampak v Butalah priznavajo le dansko oblast. Nepravi Rusi so želeli, da nepravi Slovenci glasujejo za njih, vendar so se nepravi Slovenci vzdržali in zabava je bila popolna. Tako so Butalci še enkrat dokazali, da ona gnila reč ni samo »v deželi danski«.
Tudi vzhodni Nemci, ki so v resnici južni Nemci in se ljubkovalno kličejo Osterreich in so edini v EU, ki nimajo pravega imena za svoj kos zemlje ter so prvi severni sosedje Butalcev, so pokazali, da so z vsemi žaubami namazani. Po lanskem snidenju, ko smo jim predstavili vse, kar je v zvezi s potapljanjem invalidov mogoče, so letos samostojno predstavili velik projekt potapljanja invalidov v vzhodni južni Nemčiji. Program, ki je jedro projekta, se začne s tradicionalnim »Fruhstuckom« eno leto pri njih, drugo leto pa v Franciji. Bistvo projekta je v tem, pravijo, da so edini, ki so za nič pametnega dobili denar iz evropskih skladov. To ne drži povsem, saj so prav Butalci tisti, ki ga za te namene dobijo največ. Južni Nemci so nas presenetili tudi s popolno izgubo spomina. V nasprotju iz pred leta poprej, ko so nam namenili ogromno časa, da smo jim lahko predstavili, kaj počnemo, tokrat niso zmogli več kot kratek »Gutten tag«.
So nas pa zato naši kolegi iz CRASA (Confederation Russe Des Activites Subaquatiques http://www.diver.ru/ ) dobesedno podrli na tla. Ob petdeseti obletnici njihove zveze, ki je mimogrede med ustanoviteljicami CMAS-a, so IAHD Adriaticu podelili medaljo za naše delo na področju potapljanja invalidov. Presenečenje je bilo enkratno in čast izjemna, saj nismo vedeli, da ves čas pozorno spremljajo naše delo. Sedaj tudi vemo, komu pripada velik del zaslug, da je prof. Sagalevich postal član Advisory boarda IAHD Adriatica. Medaljo je podelil predsednik zveze, gospod Valentin Stachevski.
Г. Валентин большое спасибо
Po skoraj dvanajstih urah se je skupščina zaključila s pomembnimi odločitvami in prepričljivo enotnostjo (na žalost ne v Butalah) »podvukao je na kraju svog izlaganja visoki funkcionar sa vikendom na sunčanoj strani Bahama«.
Med nemajhnimi dosežki naše ugledne organizacije na tej skupščini šteje poleg omenjenega priznanja tudi uvrstitev naših treh filmov (izmed samo petih objavljenih) na novo internetno stran CMAS-a: http://www.cmas.org/photo_video_gallery.php, kar gre zasluga gospodu Ivanu Nyiriju, podpredsedniku CMAS.
Mr. Nyiri Ivan köszönöm!
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi Marini, ki nam je pomagala prezimiti in teleportirati našega ljubljenega vodjo po večnem mestu, kar je znatno zmanjšalo stroške naši ugledni mednarodni organizaciji.
Marina σας ευχαριστώ!
Vsi, ki ste bili razočarani s tem poročilom, si lahko pravo poročilo z generalne skupščine CMAS pogledate na: http://www.cmas.org/114-30125.php
Production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.