ARHIV NOVIC & FILMOV

3. mednarodni festival podvodnega filma in videa "Sprehodi pod morjem"

29. 01. 2011

Tretji »Sprehodi pod morjem« so za nami. Tokrat pod žarometi prvič sami in ne več v senci simpozija »Potapljanje AST«, na katerem so kot dodatek nastali pred dvema letoma. Preko osemsto obiskovalcev vseh starostnih skupin iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije je številka, ki je niso pričakovali niti največji optimisti.


Četrtek in petek dopoldan je bil namenjen osnovnim in srednjim šolam. Zanimivo je, da so med drugimi na predstave prišli učenci in dijaki iz Slovenske Bistrice in Laporja, tisti od blizu, kot sta OŠ Pod goro in konjiška gimnazija, pa ne. Kljub temu, da je bilo vabilo pri njih že lani septembra in da imajo do Kulturnega doma le par minut peš, se jim prireditev ni zdela dovolj zanimiva, čeprav so jo lani obiskali v velikem številu. Vse bolj verjamemo, da je pri njih enako kot v politiki. Ko pride nova oblast, je prepovedano vse, kar je bilo pred njimi.

V petek, na predvečer sklepnega dela Sprehodov, smo pripravili odprtje razstave »Trije pogledi Kube«, fotografsko razstavo, ki je bila resnična posebnost. Trije avtorji so v treh različnih tehnikah fotografije predstavili vsak svoj pogled na zadnjo trdnjavo komunizma na zahodni polobli.
Arne Hodalič, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, je v trinajstih fotografijah, razvitih po postopku Platinotipije (Willis 1873 http://www2.arnes.si/~ljfzs/2007/2007-09-01-razstava-kocar-svetloba-sol-voda.html ) in petdesetih fotografijah v projekciji prikazal Kubo, ki vsak dan bolj izginja.
Ehidrich Acosta Perez ali na kratko Macao je v svojih šestih fotografijah na steni in petdesetih v projekciji, ki ne poznajo Photoshopa, povedal zgodbo najboljšega kubanskega podvodnega fotografa, ki se za plačo dvajset dolarjev mesečno potaplja z Bull sharki v zalivu La Boca, kamor prihajajo potapljači iz celega sveta.
Miha Matavž je tretji v skupini, ki mu je pripadla čast, da je med dvema velikima avtorjema lahko predstavil svoj pogled na Kubo. Njegov pogled je nastal v času mednarodne odprave potapljačev s poškodbo hrbtenjače iz Slovenije, Hrvaške in Srbije decembra 2010. Matavž je študent fotografije in šele pričenja svojo fotografsko pot, ki pa je drugačna od prej naštetih.
 
Vsi trije pogledi odlično predstavljajo Kubo, ki je mešanica starega, ki se nezadržno umika novemu, kar pa ne pomeni, da tudi boljšemu. S pomočjo glasbe Boruta Morija, ki je na akordeonu, ali po pohorsko, na harmoniki, popeljal zbrane v latinsko Ameriko v enem samem kosu, dolgem skoraj štirideset minut, so fotografije skoraj oživele.
 
Odprtja razstave ni nihče obešal na veliki zvon, saj smo si vsi želeli čim večji obisk na sklepnem delu festivala. Preko devetdeset obiskovalcev, ki so napolnili malo dvorano Kulturnega doma, je bilo zato več, kot bi lahko kdorkoli pričakoval. Izkazalo se je, da je bila temu kriva odlična kombinacija fotografij, projekcij in glasbe.

Sobota je bila precej nervozna, saj nihče ni prav vedel, kaj se bo zgodilo sedaj, ko ni več simpozija Potapljanje AST, ki je osem let privabljal obiskovalce iz celotne jadranske regije. »Sprehodi pod morjem« so bili na preizkušnji in mnogi smo se spraševali, ali bodo ljudje prišli. Na plakate se nam je zapisalo, da se »Sprehodi« pričnejo ob 19.00, na internet pa, da ob 18.30 uri. Prva »žrtev dezinformacije« je bil nič hudega sluteči Dr. Tomi Trilar, ki je prišel iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in nas pošteno okrcal za nedoslednost, za kar se mu opravičujemo in mu poklanjamo zastonj karto za naslednjih sedem festivalov. Dezinformacija je bila namerna, saj Pohorci vedno zamujajo in nas puščajo na mukah vse do zadnjega trenutka. Tokrat smo jih potegnili, kot se spodobi, kolatelarna škoda je pa doletela Ljubljančane in še koga. Ob 18.55 je dvorana pokala po šivih in strah je bil mimo. Danes lahko vsakemu, ki je manjkal, s ponosom rečemo, da bi tako ali tako lahko dobil samo še stojišče.


Program je pričel častni gost festivala Gennady Grutsya, direktor moskovskega Zlatega delfina in odličen podvodni fotograf. S seboj je prinesel ne samo informacijo o enem največjih svetovnih filmskih festivalov, temveč tudi fotografije za četrti pogled na Kubo, ki se je odlično dopolnjeval s prej omenjenimi avtorji.

Izbor filmov je pripravil direktor 14. beograjskega filmskega festivala Milorad Đuknić. Tako smo lahko v dveh sklopih videli izbor osmih nagrajenih filmov iz zadnjega festivala v Beogradu decembra 2010. Vsi filmi so prav tam pričeli svojo festivalsko sezono, kar pomeni, da smo bili prav mi ti srečneži, ki smo jih letos videli med prvimi. 
Film Simona Speara, Circle of Life je bil odlična izbira za začetek prvega sklopa, ki so ga nadaljevali Zsolt Sasdi, Daniele Iop, Edvard Snijders  in zaključil fantastični Chisa Hidaka s Together Dancing With Spinner Dolphins.
 
Odmor je bil za mnoge, ki so prišli prvič, eno od prijetnih presenečenj. V mali dvorani so poleg projekcije in razstave slik uživali v dobrem vinu in domačem prigrizku, ki je pomagal, da je debata stekla kot namazana.

Uvod v drugi sklop in obenem v zaključek festivala so pripravili kolegi iz Beograda, ki so podelili posebno nagrado žirije za film, ki je nastal v Slovenskih Konjicah. Kratek film If I Can Drive, I Can Dive, avtorja Petra Lombarja, je bil namreč v celoti posnet na mestnem kopališču in je pobral kar dve prestižni nagradi v zadnjih štirih mesecih. Prvo v Marseillu in drugo v Beogradu. Tista v Marseillu je sploh prva, ki jo je katerikoli slovenski film kdaj dobil na tem najstarejšem festivalu podvodnega filma in fotografije, ki se je pred tremi leti iz Antibov preselil v Marseille.
Če lahko vozim, se lahko tudi potapljam je bil uvod v film, ki smo ga z nestrpnostjo pričakovali ves večer. Deep Sea Under The Pole, avtorja Thierrya Roberta, je osupnil prisotne in kljub temu, da prevoda iz Francoščine ni bilo, je povedal več, kot pove tisoč besed. Pogoji preko meja človeških zmožnosti tako za ljudi kot za opremo so pokazali, da je na planetu, na katerem živimo, še ogromno neraziskanega in skritega človeškim očem.
 
Odlična publika, ki se je zabavala ves večer, si je prislužila na koncu še bonus, kratek napovednik dokumentarnega filma z delovnim naslovom S-Cuba, ki bi naj ugledal luč sveta v naslednjih mesecih. »Trailer« opisuje potovanje trojice potapljačev s poškodbo hrbtenjače iz Slovenije, Hrvaške in Srbije na Kubo v mesecu decembru 2010, v času, ko je Lombar zamudil podelitev nagrade v Beogradu.

S tem se je tudi končal 3. Mednarodni festival podvodnega filma in videa »Sprehodi pod morjem«, za katerega je odstopil ime prof. dr. Dušan Kuščer ob veliki pomoči Marjana Richterja, staroste slovenskega podvodnega filma in očeta konjiških »Sprehodov«.
Organizator se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je festival naredil prve samostojne korake, in vsem obiskovalcem, ki so ga podprli s svojim obiskom.
 
Izbor filmov:

CIRCLE OF LIFE, Simon Spear
SURVIVORS, Zsolt Sasdi
SACRED PLACE, Zsolt Sasdi
THE MAGNET, Daniele Iop
ZENOBIA, Edvard Snijders
DANCING WITH SPINNER DOLPHINS, Chisa Hidaka
IF I CAN DRIVE, I CAN DIVE, Peter Lombar
DEEPSEA UNDER THE POLE, Thierry Robert
S - CUBA, Peter Lombar, Anamarija Ficko
 
Foto: Miha Matavz