ARHIV NOVIC & FILMOV

Pravljica o povodnem možu - 2. del

10. 11. 2012

Za snemanje drugega dela materiala za kratki dokumentarni film o integraciji invalidov v družbo skozi potapljanje sta ostala na voljo zgolj dva dni na štirih lokacijah. Kostanjevica na Krki, Terme Zreče, Mestno kopališče Slovenske Konjice in Pristan Maribor. Zaradi poplavnega vala in predčasnega prihoda botre Zime smo opustili brodenje po reki Krki. Zaradi mariborske hobotnice Hernahije Bolekpuši, ki že leta in leta prebiva tudi v Pristanu, smo se Športnim objektom Maribor zahvalili za pozornost vsaj za tako dolgo, dokler nekateri od njih ne bodo »Gotofi«.
Tako nam je ostalo dela zgolj za štiriindajset ur, ki pa smo jih s peklenskim tempom in odlično logistiko z-zipali na dobrih dvajset ur. Jutro se je namreč za tiste v Zagrebu, Brežicah in v Novem mestu pričelo že ob petih zjutraj in nadaljevalo z zborom v zreških Termah ob sedmih na bazenu, kjer je manjkalo pol metra vode in skoraj preprečilo namero, da posnamemo prve korake potapljanja ljudi po poškodbi hrbtenjače (SCI). Kljub vsem zapletom nam je uspelo Janeza Hudeja, ki je po desetih letih ponovno postal poskusni zajec, potopiti v skladu z najnovejšimi smernicami, ki so izključno produkt domače kmečke pameti.
Po dobrem kosilu, ki so nam ga pripravili dobri ljudje v Termah, smo se odpravili na mestno kopališče v Slovenske Konjice, kjer sta se na komando LG-ja, Damjan in Yoda iz neznanih razlogov zaletavala v steno praznega bazena, dokler ni posijalo sonce in dokler se ni pričela fuzbalska tekma na sosednjem stadionu in nenazadnje dokler družina Virc ni bila zadovoljena.
Finale snemanja in s tem zadnje kadre smo posneli v Športnem parku Ruše, bolj točno na enem najlepših in tudi invalidom najprijaznejših 25 metrskih pokritih bazenov v Sloveniji. Na prizorišče so se prikotalili potapljači s SCI od blizu in daleč. Dvanajst potapljačev s SCI in zgolj pet asistentov je demonstriralo masovnost potapljanja »vozičkarof«, ki je potekala v vojaški maniri, kjer je bilo pomoči »ta živih« zaznati zgolj pri montaži opreme. Celotno operacijo je vodil »sturmbannführer« Damjan pod budnim očesom Ljubljenega vodje, ki je vsake toliko tulil na vse živo, kar pa ni bistveno vplivalo na izid celotne zadeve.
Po zadnji klapi (tako se menda strokovno imenuje zaključek snemanja) smo odbrzeli k Inotu v Dražo vas, kjer nas je ob osmih zvečer čakalo klasično slovensko kosilo, ki nam ga je skupaj s pijačo častil eden izmed decembrskih dobrih mož. Druščina se je razbežala okrog polnoči in večino od nas so preverili žandarji, saj je bil ravno tisti ta veseli dan v letu, ko Martin piha za vsakim ovinkom.
Tako se je v štirih dneh v peklenskem ritmu zaključil projekt, ki se je uradno pričel pred dvema letoma v enem izmed ljubljanskih bifejev in po burnih dveh letih prinaša izdelek z naslovom »Pravljica o povodnem možu«, ki bo premierno prikazan v Grand Prix večeru 5. Sprehodov pod morjem, v soboto, 2. februarja 2013, v Slovenskih Konjicah. Takrat bo tudi čisto na koncu filma baje pisalo, kdo vse nam je pomagal, da se je zgodba lahko zgodila. Spodaj pa bom omenil zgolj tiste, ki jih režiser ni dovilil napisati.
Posebna zahvala gre:
-          Boštjanu Vircu za lepe podvodne posnetke in trpežnost,
-          malemu »tonmajstru«, ker ga nese kot vsak normalen Štajerc,
-          Žigi Vircu, ki je zadevo zrežiral kljub temu, da ni imel onega stola, ki se zloži,
-          Andreju Vircu, ki je skrbel, da ekipa ni ponočevala,
-          Heleni Grajfoner iz Ruš za privat termin za potapljanje in snemanje,
-          Inotu za dobro papico,
-          Špeli Hlačar za »potapljanje« po praznem konjiškem bazenu,
-          Andreji Lipuš za nesebično pomoč pri snemanju na oddelku,
-          Janezu Hudeju, ker se je vrnil na mesto zločina, kljub vsej popiti vodi pred desetimi leti,
-          Vojku Korošcu za pomoč in gostoljubje v Termah Zreče,
-          županu Miranu Gorinšku, ki je nahranil lačne in napojil žejne,
-          Slavku Pačniku za logistično podporo, brez katere bi ostali praznih želodcev.
Ekipa, ki je sodelovala:
Alenka Fidler, Aleš Povše – Yoda, Andreja Lipuš, Barbara Slaček, Boris Hriberšek, Damjan Peklar, Emil Baliga – Kličko, Franc Jožef, Gašper Lipuš, Ivo Lovrenović – Bjeli miš, Janez Hudej, Matej Lednik, Petar Vresnik, Peter Majcen – LG, Rajko Prelog, Tatjana Varga, Urban Iršič, Vinko Hren, Željko Srečkovič