ARHIV NOVIC & FILMOV

Raziskovalni vikend v Kostreni

13. 10. 2013

Invalidni potapljači iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije so ta vikend skupaj z znanstveniki iz Medicinske fakultete Ljubljana preživeli na Hrvaškem v potapljaškem centru v Kostreni. Potapljanje je bilo namenjeno zbiranju podatkov, s pomočjo katerih se želi ugotoviti, kako vpliva hladnejša voda na zdravje potapljačev po poškodbi hrbtenjače.
 
Terenska študija, ki jo vodita prof. dr. Žarko Finderle in Urška Gajšek, dr. med., je druga tovrstna študija v svetu in edina, v kateri je sodelovalo največje število potapljačev po poškodbi hrbtenjače doslej. Potapljaška ekipa vseh tistih, ki so jih merili, je štela preko dvajset izkušenih potapljačev in je opravila blizu osemdeset potopov v dveh dneh. Vreme ni prizanašalo nikomur in razmere za raziskovanje so bile odlične. En dan deževen in hladen, drugi dan sončen in prijetno jesensko topel, torej razmere, ki jih pri potapljanju doživljajo »ta zdravi« potapljači, so doživeli tudi njihovi invalidni kolegi.
Pred, med in po potopih se je pri invalidnih potapljačih in primerjalni skupini »ta živih« merilo vse, od porabe zraka, pulza med potapljanjem, temperature vode in zraka, ultrazvok srca, EKG, temperatura periferije in temperatura jedra. Temperatura jedra telesa se je sploh prvič v svetu merila na tako veliki skupini potapljačev po poškodbi hrbtenjače in na način, ki so ga doslej uporabljali zgolj poklicni in vojaški potapljači. Vsi invalidi in njihovi spremljevalci so pred potapljanjem pogoltnili sondo v obliki tablete (CoreTempÒ Temperature Sensor), ki je omogočala spremljanje notranje telesne temperature oba dneva potapljanja.  
Zbranih podatkov je ogromno in največje delo šele prihaja, zato bo potrebno počakati, da se podatki temeljito obdelajo in predstavijo strokovni javnosti na različnih nivojih. Kljub temu pa je že sedaj z gotovostjo mogoče reči, da v rekreativnem potapljanju za ljudi po poškodbi hrbtenjače velikih skrivnosti ni več. V enajstih letih je dokončno razvit sistem šolanja, ki vsebuje lastne metode in omogoča hitro in učinkovito usposabljanje vsem, ki si to želijo. Zato sedaj ni več vprašanje, kako se potopiti, temveč kaj se dogaja v telesih potapljačev po poškodbi hrbtenjače (ti veljajo za najzahtevnejšo skupino potapljačev na svetu) in kaj še lahko potapljanje poleg boljšega počutja prinese vsem, ki smo kadarkoli zašli v podvodni svet.
Vendar pa akcija v Kostreni ni bila namenjena zgolj invalidnim potapljačem, temveč tudi »šerpam« oziroma vsem tistim, ki jih skupaj z njihovo opremo prenašajo v vodo in iz nje. Znano je namreč, da velik fizični napor po potapljanju lahko slabo vpliva na organizem in Kostrena je najprimernejši kraj, da to lahko tudi izmerimo.
Že prvi neuradni rezultati (UZ srca) so pokazali, da so v nevarnosti prav »šerpe«, kar smo vedeli tudi sami, in zato smo se obrnili na mesti Rijeka in Kostrena po pomoč, da bi v bližnji prihodnosti lahko invalidi dostopali do obale morja s pomočjo dvigala. Odziv je bil pozitiven in le upamo lahko, da bomo dvigalo lahko doživeli tudi v živo.
Največja vrednost terenske študije pa ni zgolj zbiranje podatkov, temveč ljudje. Tako invalidi kot neinvalidi, ki so sodelovali in jo pomagali narediti uspešno, kljub temu, da ni bila ne financirana ne sponzorirana s strani matere Evrope ali lokalnih skupnosti, temveč je vsak udeleženec prinesel svoj del. Skupaj so se potapljali vojaki, ki so se nekoč gledali preko puškinih cevi; potapljanje je zbrisalo predsodke in zamere, ki so se zgodile v preteklosti. Še enkrat smo dokazali, da zmoremo, kljub temu, da smo majhni in za mnoge nepomembni. S to študijo primat potapljanja invalidov trdno ostaja v rokah ljudi, ki živijo ob Jadranskem morju.
 
Nosilci akcije so bili:
- Mednarodna zveza za potapljanje invalidov IAHD Adriatic,
- Plavalni klub Slovenske Konjice,
- Inštitut za fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani
- Občina Slovenske Konjice je prijazno pripevala vozilo za prevoz opreme skupaj s šoferjem,
- Tagro d.o.o in Petr Butkovskiy
 
Branko RAVNAK
 
Avtorji fotografij:
Damir Škomrlj (CRO), Arhiv PK Slovenske Konjice