Če flash animacije ne vidite najbrž nimate nameščenega flash playerja ali java.
Najdete jih na spodnjih povezavah:

http://www.adobe.com/products/flashplayer/
http://java.com/en/

ARHIV NOVIC & FILMOV

Grunersee - terenska študija

6. 07. 2013

Gruner see – Field Research Study

Po seriji sramežljivih poizkusov, ki so se pričeli v letu 2012 v Kočevju s potopom pod led, nadaljevali z božičnim potopom v reko Vipavo,  z novoletnim potopom v Velenjsko jezero in kasneje v reko Krko, je bilo jasno, da je naslednja postaja Gruner see (Zeleno jezero) na avstrijskem Štajerskem. Ker smo jezero poznali že iz preteklosti (kristalno čista voda, vidljivost preko 50m in konstantna temperatura 6°C), je bila odločitev, kje opraviti terensko študijo o vplivu hladne vode na telesa potapljačev po poškodbi hrbtenjače (SCI potapljači), samoumevna. Slaba stran Zelenega jezera je, da je za pravo potapljanje na voljo zgolj omejen čas v letu (nekje med majem in julijem) in smo tako ob koncu julija z veliko sreče »ujeli še zadnji vlak«.

Vpliv hladne vode na telesa SCI potapljačev smo nameravali meriti s posebnimi tabletami, ki jih pogoltnemo pred potopom in jih z napravo za odčitavanje uporabljamo za zbiranje podatkov o temperaturi jedra, ki je tista, ki najlažje pove, ali je tovrstno potapljanje za SCI potapljače sploh primerno.

CorTemp Ingestible Core Body Temperature Sensor in CorTemp Data Recorder je priskrbela Medicinska Fakulteta v Ljubljani, bolj točno Inštitut za fiziologijo in če smo čisto natančni, prof. dr. Žare Finderle. Ja, tisti profesor, ki nam je pomagal že na Kočevskem jezeru, ko smo tako in drugače prebili led in premaknili še eno od zadnjih meja za potapljače po SCI in ob tem seveda dodobra razburili slovensko potapljaško »stroko« in one iz Sochi instituta, ki vpijejo z jumbo plakatov, da je: »Odgovorno pomagati manj mobilnim od njih«. Kaj to pomeni, vedo le oni, ki so zelo mobilni!

Da ne zaidemo predaleč, bomo prešli k bistvu, ki nas je najbolj zanimalo in za katerega smo nekatere odgovore vedeli že od prej, le potrditi jih je bilo potrebno. Prvi in najpomembnejši odgovor za potapljače po SCI je bil, da v kolikor so ustrezno usposobljeni in opremljeni, potem se lahko potapljajo v takšnem okolju in jim tega ne more preprečiti nihče več, razen njih samih. Drugi odgovor je bil, da so potop v hladni vodi opravili enako kot njihovi »ta živi« spremljevalci in da jih je približno enako zeblo. In tretji odgovor je bil, da noben kompas ne nadomesti navadnega pogleda na obalo z gladine jezera.

Tisti največ vredni odgovor, kaj se dogaja v telesih potapljačev po SCI, pa je zanimal znanost in nanj bomo morali še malo počakati, saj vodja terenske študije, Urška Gajšek, dr. med., podatke še »zlaga v predalčke« in bodo znani v kratkem, svetovni strokovni javnosti pa bodo predstavljeni letos jeseni na tri-kontinentalnem znanstvenem srečanju pomorske in hiperbarične medicine EUBS na Reunionu (http://www.reunion2013.org/).

Kljub čakanju, da znanost pove svoje, so Klaudija, Yoda, Damjan, Fratar in Beli miš skupaj s svojimi »ta živimi« potapljači potrdili, da so meje le v glavah ljudi, ki živijo v preteklosti, ko sta bila med pomembnejšimi športi za ljudi po SCI atletika in sestavljanje lego kock.

Red zaslug za narod si zaslužijo:
- Prof. dr. Žare Finderle (ker je nabavil pilule in še kaj)
- Urška Gajšek (ker ji je uspelo, da so vsi pogoltnili pilule in ostali uporabni)
- Klaudija Poropat, Alenka Fidler in Katarina Richter (prva zato, ker je ni treslo kot v Kočevju, druga zato, ker je dokazala, da tudi slepa kura zrno najde, tretja pa zato, ker je dokazala, da se tudi z luknjo na palcu daleč pride)
- Aleš Povše Yoda in Matjaž Paj (ker se edina nista izgubila in ker sta ostala znotraj predvidenega časa)
- Damjan Peklar in Gašper Lipuš (ker sta ugotovila, da je kompas lahko zgolj breme in ker sta presegla rekord Yode in tajnice)
- Zoran Vlah in Čiča (prvi zato, ker je kljub grdi rani na gležnju uspel opraviti nalogo, drugi pa, ker si je v hudi konkurenci izmed 250 članov GeRonima uspel zagotoviti eno izmed dveh mest hrvaškega šerpe na odpravi)
- Ivo Lovrenovič in Krešo (ker sta preživela potop kljub temu, da sta bila v paru s Fratrom in Čičotom)
- Slavko Pačnik (ker je uredil transport skupaj z lepšim šoferjem kot je on)
- Andreja Lipuš (ker jih edina razume …)


 

 

 

Production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.