NEWS & MOVIES ARCHIVE

West of Eden

The article is in one of European languages. Enjoy the reading.
 
 
Kot nekateri že veste (drugi boste pa pravkar izvedeli), sem bil z Branko v času od 03. 01. 2009 do 06. 01. 2009 na Tajskem. Privoščil sem si dopust, ki je bil sestavljen iz štirih dni intenzivnega potapljanja in nekaj dni intenzivnega lenarjenja ter poležavanja na plaži.
Potapljanje je potekalo v nacionalnem parku med otoki Similan Islands, v Andamanskem morju. Similan Islands so ena najlepših lokacij za potapljanje na svetu.
 
Ladja QueenScuba žal ni prilagojena potrebam potapljačev invalidov, zato pa je bila posadka in ekipa inštruktorjev pripravljena, da pride na krov en na pol živ potapljač. Skupaj nas je bilo na ladji petnajst potapljačev in štirje inštruktorji. Midva z Branko sva imela svojega inštruktorja po imenu Nick Mckay.
 
Na dan je bilo možno opraviti štiri potope, med katerimi je bil prvi potop prekleto zgodaj (ob 7.00 zjutraj), med potopi je bilo hranjenje in počivanje, zadnji potop pa se je zgodil okrog 17.30, nato večerja, risanka in končno spanje.
 
Pogoji za potapljanje so idealni, voda je topla (do globine 30 metrov je temperatura 22 stopinj), termokline praktično ni. Pretiranih problemov z logistiko ni bilo.
 
Vsi potopi so bili opravljeni z skakalno opremo Primoža Peterke, ki so jo posebej za to priložnost priredili v Duemu. Ostala oprema, razen uteži in regulatorja, je bila moja. Pri vseh potopih (razen pri prvem), sem uporabljal 15 l jeklenko, pri prvem pa 12 l. Obtežitev pri 12 l jeklenki je bila 9 kg, pri 15 l pa 7 kg.
 
Vstop v vodo v sedečem položaju v polni opremi s platforme z obrazom naprej (skoraj prazen kompenzator), izstop po dvigu na površje pa s pomočjo vrvi. Dekompresijskih postankov ni bilo, varnostni postanki pa, in sicer na globini 6 metrov 5 minut.
 
Oddelal sem po tri potope na dan, zadnji dan pa sta bila zaradi povratka na celino samo dva potopa.V knjižici je torej 11 novih potopov od 14 možnih.
 
V vodo smo poskakali na različnih lokacijah, ene so obdarjene s prekrasnimi koralnimi vrtovi, polnimi življenja (Koh Bon, Anita Reef, Richelieu Rock), druge (Elephant Head Rock) pa so bile granitne formacije, zanimive zaradi prehodov in tunelov.
 
Posebnih težav pod vodo zaradi drugačnih pogojev kot na Jadranu nisem imel, razen na Elephant Head Rocku, ko sem zaradi premočnega toka zaključil potop po 26 minutah.
 
Skratka imel sem se lepo, da še nikoli tako!
 
Lep pozdrav vsem, LG in Branka
 
 

24. 01. 2009